UHAJANJE VODE PRI ŽENSKAH – INKONTINENCA
Uhajanje vode
Uhajanje seča oz. urinska inkontinenca je nesposobnost kontrole mokrenja, pri čemer voda nekontrolirano uhaja po kapljicah ali v celoti, tudi ko jo poskusimo zadržati. To predstavlja veliko ženskam pa tudi moškim velik socialni pa tudi higijenski problem.
V glavnem zajema starejše prebivalstvo. Pri prebivalcih starih 1.5 do 64 let jo odkrijemo pri 1,5 do 5% moških in pri 10 do 30% žensk. Pri starejših od 64 let jo ima kar 70% žensk ! Uhajanje vode je vedno bolezensko (patološko) in nikakor ne moremo govoriti o normalnem dogajanju, ki nastane s staranjem.
Normalna napolnenost mehurja zdrave odrasle osebe je okrog 400 ml. Pri starejših se volumen zmanjša na 300 ml. Mišica sečnega mehurja (detruzor) se krči kadar so vzdražene parasimpatične živčne niti (muskarinski receptorji) in sprošča ter razteza kadar so vzdražene simpatične živčne niti (beta-adrenergični receptorji). Simpatične niti (alfa-adrenergični receptorji) povzročijo tudi stiskanje notranjega nehotnega uretralnega sfinktra (mišičnega obročka-mišice zapiralke). Vse to zapleteno delovanje se še bolj zaplete, ko vključimo še nadzorne živčne centre v hrbtenjači in možganih, ki nadzirajo vzdraženje posameznih niti.
Spremembe povezane s staranjem
S staranjem se pojavijo določene spremembe, ki lahko vplivajo na nastanek urinske inkontinence. To so zmanjšana elastičnost stene mehurja, zmanjšana raztezljivost mišice mehurja, ki vodi k nepopolnem praznjenju, zmanjšanje števila spontanih stiskanj mehurja in druge.
Najpomembnejše so spremembe pri ženskah, ki nastanejo kot posledica hormonskega usihanja. Pomanjkanje estrogenov v postmenopavzalnem obdobju ima pomembno vlogo pri nastanku inkontinernce.
Tudi mlajše ženske imajo lahko težave z uhajanjem vode. Pri teh so vzroki v slabljenju mišic medeničnega dna, kot posledica zaporednih porodov ali pa prekomerne telesne teže. Razvije se lahko tudi pri tistih, ki imajo katero od bolezni mišičnega ali živčnega sistema in pri tistih, ki jemljejo zdravila, katerih stranski učinki imajo vpliv na delovanje mehurja (antiholinergiki, antipsihotiki in nevroleptiki, diuretiki, sedativi in hipnotiki ter mnogi drugi).
Najpogostejša je stresna inkontinenca. Ta je posledica oslabelosti mišic medeničnega dna z nezmožnostjo notranje mišice zapiralke, da ostane stisnjena, ko se poveča pritisk v trebuhu (kašljanje, kihanje, smeh, hoja po stopnicah, dvigovanje težkih predmetov). Oičajno uide manjša količina urina. Druga oblika je urgentna inkontinenca, do katere pride zaradi preuranjenega stiskanja mišice mehurja ob že ne dovolj napolnjenem mehurju. Tako stiskanje mehurja lahko nastane spontano ali pa ga sproži povečan pritisk v trebuhu, kot pri stresni inkontinenci. Omenil bi še owerflow ikontinenco, ki nastane zaradi zapore odtoka seča pred mehurjem ali splošne oslabelosti mišice mehurja.
je odvisno od vrste inkontinence. Na razpolago imamo tri metode:
-
vedenjska terapija
-
zdravila
-
operacije
Vedenjska terapija ima pomembno vlogo. Lahko so to enostavne vaje za jačanje mišic medeničnega dna po Keglu (Kegel, 1948). Pri tem se v nožnico vstavljajo valjčki različnih tež. Ženska jih poskusi zadržati, da ne zdrsnejo iz nožnice. Podoben učinek na mišice medeničnega dna imajo tudi elektrostimulacije z nožničnimi ali rektalnimi vložki. Moderna tehnika je biofitback. Pri tem ženska ob izvajanju zgoraj omenjenih vaj na aparatu spremlja pravilnost stiskanja posameznih mišic. Ta metoda je ambulantna, enostavne vaje pa lahko izvaja doma. Z vedenjsko terapijo se da pozdraviti kar 60% bolnic. V prodaji so številni različni pripomočki, ki omogočajo izvajanje vaj za jačanje mišic medeničnega dna.
Pomen zdravljenja z zdravili je v blokiranju določenih receptorjev, ki povzročajo stiskanje mehurja, ali draženju tistih, ki povzročajo boljšo razteznost mehurja in močnejše stiskanje mišice zapiralke. Uporaba nadomestne hormonske estrogenske terapije v postmenopavzalnem obdobju, za zdravljenje inkontinence ni naletela na dober odziv.
Operativno zdravljenje pride v poštev, ko vse druge oblike nimajo učinka. Običajno z operacijo podpremo (obesimo) izhod mehurja na nitke ali trakove, ki se končajo na mišični ovojnici trebušne stene. Pri napenjanju trebušne stene s tem dvignemo vrat mehurja in tem preprečimo nekontrolirano odtekanje seča.
Morda nekaj naslednjih napotkov prepreči nastanek inkontinence pri vas:
-
hodite na vodo na 3-4 ure tudi če vas ne tišči
-
prepričajte se z vašim zdravnikom, da zdravila, ki jih jemljete nimajo vpliva na mehur
-
med mokrenjem poskusite zaustaviti curek
-
ne uživajte pijač s kofeinom ( kava, pravi čaj)
-
izogibajte se alkoholu
-
med fizičnimi aktivnostmi uporabljajte tampon, saj ta pritiska na sečnico in nekoliko ublaži inkontinenco
-
pijte veliko vode ( do 2 litra dnevno) za normalno delovanje sečil
-
jačajte mišice medeničnega dna z vajami po Keglu
-
zmanjšajte prekomerno telesno težo
-
prenehajte kaditi
uhajanje vode
