PREZGODNJI IZLIV

Prezgodnji izliv

Prezgodnji izliv
(bolezen ali motnja)

Prezgodnji izliv (PI) oziroma lat. Ejaculatio praecox, je ena najpogostejih težav moških. Približno 30% moških jo ima. To pomeni, da je trikrat več moških z prezgodnjim izlivom kot z motnjami erekcije (ED). Tudi ta motnja ni povezana s starostjo. Pojavlja se v vseh starostnih skupinah od 18 leta naprej. PI in ED se pogosto pojavita istočasno. Za diagnozo prezgodnjega izliva je pogosto skrita motnja erekcije in ostane neprepoznana, če zdravnik ob pregledu ne vzame natančne spolne anamneze. Le 1-12% bolnikov z PI poišče pomoč terapevta.

 NA VRH

Zgodovina

To ni težava moderne dobe. PI je bil opisan že skozi stoletja pri različnih narodih in kulturah. Že v indijski Kama Sutri je opisan kot razlog za nesoglasja med partnerjema. V kitajskih zapisih iz leta 1637 je tekst, ki pravi da je čas do ejakulacije odvisen od sožitja yin-a in yan-a (ženskega in moškega principa). Res pa je, da tej temi več pozornosti posvečamo šele v zadnjem stoletju, ko so bile tudi narejene številne študije.

  NA VRH

Epidemiologija

 Kljub pogostosti težave, pa prizadeti moški redko poiščejo pomoč terapevta. Večino je sram govoriti o tej težavi, saj bi to porušilo simbol njihove moškosti. Mnogi tudi menijo, da tako ni ustreznega zdravila ali pa da to sploh ni težava. Mnenje spolnega partnerja jih ne zanima. Njim je tako kot je, dobro.
Pogostost pojavljanja prezgodnjega izliva je odvisna tudi od rase, narodne pripadnosti, starosti, izobrazbe in zakonskega statusa.
Tudi nekatere bolezni so lahko vzrok PI (depresija, fobija, vnetje prostate, multipla skleroza). Pogosto je prisotna pri mladih, posebej pri prvih poskusih spolnega življenja. V tem primeru ponavadi s časom izveni. Povzročena je lako tudi z nekaterimi drogami (psihostimulansi, kokain) in zdravili (vazoaktivni amini).

 NA VRH

Definicija prezgodnjega izliva

Težko je postaviti splošna merila, s katerimi bi ovrednotili “normalni” čas do izliva. Da bi postavili normative so uvedli nove pojme, kot je IELT (čas med penetracijo in izlivom, oziroma število sunkov med penetracijo in izlivom). Najnoveša definicija WHO (Svetovne zdravstvene organizacije) pravi, da o prezgodnjem izlivu govorimo, kadar do njega pride brez ali z minimalno predhodne stimulacije, oziroma takoj po penetraciji in preje kot bi moški to želel, pri tem pa nad izlivom nima nobene ali minimalno hotno kontrolo in to moti prizadetega ali pa partnerja.
Čas od penetracije do izliva (IELT) se močno razlikuje pri narodih. Tako je povprečno 7 minut pri Nemcih in 14 minut pri Američanih.

 NA VRH

Postavljanje diagnoze

Je zapleteno, saj se moramo prilagajati vsakemu prizadetemu posebej. IELT manjđi od 2 minuti je splošno sprejeto merilo za diagnozo prezgodnjega izliva. Tudi IELT 4-5 minut, ki je moteč za moškega, lahko smatramo kot prezgodnji izliv. Pred postavitvijo diagnoze bi morali po smernicah AUA (Ameriškega združenja urologov) upoštevati še nekaj dejavnikov:

• • koliko časa trajajo težave s prezgodnim izlivom
  • pogostost težave (pri enem ali več zaporednih ali istočasnih spolnih partnerjih)
  • jakost in vrsta dražljajev, ki privedejo do prezgodnjega izliva
  • spolno anamnezo (predigra, samozadovoljevanje, pogostost spolnih odnosov)

Zelo pomemben je klinični pregled bolnika. Pri tem lahko odkrijemo znake kronične sistemske bolezni ali presnovnih motenj. Pomemben je pregled genitalij, ocena ginekomastije (povečanih dojk), drže, mišične napetosti in refleksov (nevrološko stanje). Potrebno je oceniti bolnikove spolne navade in kvaliteto življenja, ki vsebuje tudi osebnostne posebnosti, prirojene in pridobljene v obdobju sožitja s primarno družino in vključujejo tudi spolno vzgojo, prve izkušnje s spolnostjo in na podlagi mnogih dejavnikov izoblikovan življenski vedenjski vzorec.
Priporočen je tudi pogovor s spolnim partnerjem. Partnerjeva ocena kvalitete spolnih odnosov je zelo pomembna.
Nikakor ne smemo pozabiti, da je za prezgonjim izlivom pogosto skrita motnja erekcije. Neodkrita je lahko razlog za neuspeh pri zdravljenju PI. Prizadetemu damo vedno izpolniti obrazec za oceno motenj erekcije (IIEF5).

 NA VRH

Zdravljenje

Namen zdravljenja je pomagati bolniku, s tem pa tudi njegovemu partnerju, doseči zadovoljstvo pri spolnosti s tem pa izboljšati kvaliteto življenja. Na voljo imamo nekaj metod zdravljenja: 

1. zdravljenje brez zdravil

•  psihoterapevtski pristop: zajema oceno osebnostnih posebnosti partnerja, vključno z pridobljenimi življenskimi navadami in prepričanji in oceno partnerskega odnosa. V terapiji se uporabijo najpogosteje suportivne (svetovalne), vedenjsko kognitivne in psihoanalitske tehnike, predvsem v smislu krepitve samospoštovanja in blažitve občutka manjvrednosti, krivde ali strahu. Terapija je lahko individualna, še bolje partnerska.

Specifične tehnike vedenjsko kognitivne terapije zajemajo sprostitvene vaje, učenje spolnega obnašanja, prelaganje spolnih odnosov le na optimalne pogoje, miselne vaje. Učenje sproščanja globokih mišic, tehnika stiskanja, stop-start tehnika in tehnika mirovanja pa posegajo že v izključno domeno vedenjsko kognitivne terapije spolnosti.

• samopomoč: je lahko v obliki masturbacije pred spolnim odnosom ali uporabe več kondomov naenkrat.
• mehanska pomoč: je lahko s pomočjo vakumske črpalke za doseganje erekcije ali umetnega penisa.

Najpogosteje priporočeni nemedikamentni metodi pri zdravljenju PI sta tehnika stiskanja in stop-start tehnika.

Tehniko stiskanja sta leta 1950 uvedla Masters in Johnson. Začne se tako, da partnerka draži penis z roko do trenutka, ko bi do orgazma (izliva) prišlo. V tem trenutku močno stisne penis pod glavico, do umiritve impulzov (3-4 sekunde). Ob tem lahko tudi nekoliko upade trdnost uda. Ta postopek se nato ponavlja večkrat zaporedoma. Namen te tehnike je, da moški spozna točko pri kateri še lahko zadrži izliv. Po nekaj poskusih ročne stimulacije partnerja preideta na spolne odnose v pozi ko ženska sedi na moškem in nadaljujeta z odnosi v bočnem položaju.
Prilagojena tehnika stiskanja je lahko tudi med spolnim odnosom. V trenutku ko moški začuti, da bo dosegel vrhunec, prekine odnos in tako kot je prej opisano, stisne penis. Nato nadaljuje odnos. S ponavljanjem te tehnike se lahko doseže boljša samokontrola nad časom do izliva.

Stop-start metodo je uvedel leta 1956 urolog James Semans. Pri tem partnerka ročno draži penis dokler moški ne začuti prvih impulzov, ki vodijo do izliva. Ob tem da partnerki znak, naj z draženjem prekine. Po umiritvi nadaljujeta. Vajo naj bi izvajala tako dolgo, dokler moški nima tako dobro razvite samokontrole, da tako draženje lahko traja dolgo časa brez izliva. V drugi fazi vaje partnerja na začetku penis namažeta s kremo ali sredstvom za vlaženje nožnice, kar še bolj oponaša normalno okolje ob spolnem odnosu.

2. zdravljenje z zdravili

• • lokalni anestetiki: na trgu so številne kreme in geli, ki zmanjšajo občutljivost penisa in s tem omogočijo daljši spolni odnos preden pride do izliva. Pomembno je, da sredstvo namažete na penis 15-30 minut pred spolnim odnosom in ga sperete s penisa pri spolnih odnosih brez kondoma.

• • antidepresivi: v majhni dozi, so se pokazali kot zelo uspešni pri zdravljenju PI. Deljena so mnenja o uporabi zdravil. Nekateri priporočajo zdravilo 2-3x tedensko do največ enkrat dnevno skozi šest tednov. Drugi spet priporočajo zdravilo nekaj ur pred spolnim odnosom. Glede na farmakološke lastnosti zdravila (dokaj dolga doba do maksimalne koncentracije v krvi), je morda vseeno boljše kontinuirano jemanje zdravila.

• PDE5 inhibitorji: zadnje študije dokazujejo, da je PI v visokem odstotku povezan z motnjo erekcije. Menijo, da se bolnik preveč psihično napreza obdržati erekcijo in zaradi tega tudi prehitro doseže vrhunec. Dobri rezultati so vidni pri kombiniranem zdravljenju antidepresiva s tableto za omogočanje erekcije..

 NA VRH

Priporočila

Najnovejša dognanja PI, odpirajo nove možnosti zdravljenja te motnje. Z motnjo se lahko sreča vsak moški v kateremkoli starostnem obdobju. Pojavi se lahko občasno in ni moteč ali pa trajno in povzroči hude psihične težave tako v osebnem kot v partnerskem življenju. Nezdravljen lahko postane kroničen.

Pomembno je, da motnjo prepoznamo dovolj zgodaj in da takrat tudi poiščemo pomoč terapevta. Zelo pomembno je tudi, da se v reševanje te težave vključita oba spolna partnerja, saj le sodelovanje obeh vodi k uspehu.

Moški s takimi težavami pridejo najpogosteje do urologa, redkeje do psihiatra. V začetku jim urolog predlaga nemedikamentne tehnike, v kolikor pa presodi, da je motnja že globje zakoreninjena, svetuje zdravila ali pa napoti prizadetega na posvet k psihiatru.
V kolikor menite, da imate težave z prezgodnjim izlivom, vas vabimo na obisk v našo Ambulanto za motnje erekcije.

  NA VRH