NARAVNA PREVENTIVA BOLEZNI PROSTATE
Kazalo in hitri dostop
Kaj vpliva na prostato?
Med 50 in 60 % moških bo imelo po 45 letu starosti težave zaradi benignega povečanja prostate (benigne hiperplazije prostate – BHP). Kljub temu da je to benigna bolezen, lahko neprepoznana ali nezdravljena ogrozi življenje. S postopnim stiskanjem sečnice lahko postopoma povzroči odpoved ledvic.
Benigno povečanje ni nujno povezano s težavami pri mokrenju. Zato je zelo pomebno, da moški po 50 letu enkrat letno opravijo preventivni pregled prostate. Kakšen pa bo izvid preventivnega pregleda, je v veliki meri odvisno od vas.
Številni dejavniki lahko privedejo do razvoja bolezni prostate. Na nekatere, kot so dednost, zaenkrat na žalost še nimamo vpliva. Pravilna prehrana pa je področje, na katerega lahko sami vplivamo. V prehrani so določene snovi, ki vplivajo na razvoj benigne hiperplazije prostate in snovi, ki lahko zavrejo njen razvoj.
Prehrana naj bi imela tudi pomembern vpliv na nastanek raka prostate. Več se ga odkrije pri ljudeh, ki uživajo veliko živalskih maščob, rdečega mesa, malo selena in malo vitamina A. Pri vegetarjancih ga je manj kot pri ostalih. Epidemiološke študije so dokazale več raka prostate pri kmetih, kemikih, delavcih z barvili, tkaninami, DDT-jem in težkimi kovinami (predvsem Kadmijem). Zanimivo je, da rak prostate najdemo predvsem pri poročenih moških!
Poper
Bioperin je koncentrirana oblika piperina, alkaloida (izvlečka) plodov črnega popra ali dolgega popra). Izvleček črnega popra (Piper nigrum, Piper longum) je bil že tisočletja uporabljan v Ayurvedski medicini( 6000 let stara oblika alternativne medicine, ki izhaja iz Indije in temelji na zdravljenju z dietami, rastlinskimi inhalacijami in masažami) za zdravljenje težav z mokrili, poleg tega pa tudi za zdravljenje revmatizma, prebavnih motenj, temperature in nevralgij. Vsebnost piperina v bioperinu je do 95%.
V našem prebavnem traktu se lahko iz hrane porabijo za organizem potrebne in koristne snovi samo, če sta izpolnjena dva pogoja. Eden je, da imamo zdrav prebavni trak in drugi je, da so te snovi iz hrane tako predelane, da jih lahko prebavni trakt v čimvečji količini porabi za delovanje celega organizma. Prav taka priprava snovi iz zaužite hrane, je naloga bioperina. Z študijami so dokazali, da se nekatere snovi ob prisotnosti bioperina tudi do 2000 krat bolje vsrkajo v prebavnem traktu.
Priporočena dnevna doza je 5 mg. Pri ljudeh, ki so jemali bioperin so ob enaki prehrani opazili tudi do 30% večji nivo selena v krvi in do 60% večjo koncentracijio beta-karotena ( oblika A-vitamina).
Paradižnik
Likopen je rastlinsko barvilo (pigment), ki daje sadju in zelenjavi rdečo barvo. Spada v skupino karotenoidov (skupina skoraj 600 antioksidantov v kateri je tudi beta karoten, ki je predstopnja A-vitamina). Likopen se ne more pretvoriti v A-vitamin, ima pa skoraj štirikrat večji antioksidacijski potencial kot beta karoten. Ker je topen v maščobah se nalaga v različnih organih (prostata, jetra, nadledvičnica). Tam preprečuje oksidativne poškodbe bioloških sistemov, ki bi nastali zaradi škodljivega delovanja prostih radikalov. Ti nastajajo v organizmu pod vplivom različnih zunanjih in notranjih dejavnikov, kot so onesnaženost okolja, sonce, sevanje, nekatera zdravila, cigaretni dim, stres, veliki telesni napori. Priporočena dnevna doza je 3-6 mg. Glavni prirodni izvor likopena je paradižnik (razpredelnica 1).
Prav zaradi svojega močnega antioksidantnega delovanja je njegova vloga zaščitna in sodeluje pri preventivnem delovanju na razvoj raka prostate, dojke, maternice, pljuč kot tudi na razvoj bolezni srca in krvnih žil, zmanjšuje pa tudi škodljive vplive UV žarkov.
Velika kopriva
Že dolgo časa je poznan izvleček korenine velike koprive (Urtica dioica), ki blagodejno deluje na težave ob povečani prostati obenem pa tudi pospešuje odvajanje vode. V kombinaciji z izvlečkom žagaste palme naj bi zaviral nastajanje aktivne oblike moškega spolnega hormona testosterona, dihidrotestotsterona in na ta način preprečeval razvoj BHP. Najnovejše študije tudi dokazujejo, da izvleček velike koprive zavira kemične procese v telesu, ki so vzrok za nastanek benignega povečanja prostate. Priporočena dnevna količina je 120 mg. (Fidimed)
Žagasta palma
Žagasta palma (Serenoa repens, Sabal serrulata) spada v družino palm, ki raste pretežno na obalnih področjih Floride in v Teksasu. Palma je bila pomemben izvor prehrane pri domorodcih. Že ti so poznali zdravilno delovanje izvlečka plodov. Deluje predvsem na žlezna tkiva (prostata). Vemo, da je aktivna oblika moškega spolnega hormona (DHT-dihidrotestosteron) pogoj za nastanek benignega povečanja prostate. In prav na to pretvorbo neaktivne v aktivno obliko hormona, deluje izvleček žagaste palme. Priporočena dnevna količina izvlečka je 320 mg, pri tem pa mora vsebovati vsaj 85% maščobnih kislin. (Fidimed)
Afriška palma
AFRIŠKA PALMA (Pygeum africanum, Prunus africana) je zimzeleno drevo, visoko do 25 m in široko do 1m, ki raste na nekoliko višjih predelih centralne in južne Afrike in na Madagadskarju. Že stoletja domorodci tega področja pripravljajo čaj iz njenega temno rjavega lubja, ki ga pijejo za lajšanje bolečin v mehurju in težav pri mokrenju. Izvleček lubja vsebuje v maščobah topne fitosterole in maščobne kisline, ki ščitijo mokrila pred vnetji. Zadnje raziskave kažejo tudi na močan vpliv tega izvlečka na zaviranje BHP, ker deluje na presnovo holesterola, ki se nalaga v prostati. Fitosteroli iz tega izvlečka, posebno betasitosterol naj bi deloval kot zaviralec prostaglandinov, ki imajo prav tako pomembno vlogo pri nastanku BHP. Od leta 1970 je afriška palma v uporabi v Evropi, kot sredstvo za lajšanje blagih in srednjih težav ob BHP. Priporočena dnevna doza je 50-100 mg (Fidimed)
Bučnično seme
BUČNIČNO SEME je že dolgo časa uporabljano v tradicionalni medicini. Najpogosteje so ga uprabljali kot sredstvo za odstranjevanje parazitov iz organizma. Iz njega so izolirali aminokislino cucurbitin, ki naj bi imela anthelmintični (protiparazitni) učinek. Poleg tega so v bučničnih semenih izolirali dve nenasičeni maščobni kislini, ki bi lahko bili razlog, da semena ugodno delujejo na zaviranje benigne hiperplazije prostate. Lahko se jih je, največkrat pa je njihov izvleček sestavni del dodatkov k prehrani. (Fidimed
Laneno seme
LANENO SEME (Linum usitatissimum). Lan gojijo v mnogih državah Evrope, največ pa v Franciji, Belgiji, Rusiji in Nemčiji. Poleg tekstilne, papirne industrije in gastronomije ga uporabljajo tudi v medicini. Laneno seme je bogat izvor magnezija. Iz njega stiskajo laneno olje, ki je bogat izvor omega-3 maščobnih kislin. Te znižujejo nivo holesterola v krvi, s tem preprečujejo srčno-žilne bolezni, ščitijo celično ovojnico, krepijo imunski sistem in urejajo prebavo. Prav z zniževanjem holesterola preprečujejo njegovo nalaganje v prostati in s tem razvoj BHP. (Fidimed)
Poleg izvlečkov naštetih rastlin, so potrebni tudi določeni elementi in vitamini, za normalno delovanje prostate, pa tudi za preventivo pred boleznimi.
Zink
Cink (Zn) je zelo pomemben element, saj ga najdemo skoraj v vsaki celici v telesu. Približno 300 različnih encimov ga potrebuje za normalno delovanje. Klub temu, da je dnevna potreba po cinku majhan, je zelo pomembno, da jo izpolnimo. Pomanjkanje cinka se kaže najprej v zmanjšanju imunskih sposobnosti organizma. Telo je bolj dovzetno za prehlad in druga vnetja. Tudi prostatične celice proizvajajo cink. Tu je njegova vloga obrambna, saj zavira prodor bakterij v prostato in po sečnici v mehur. Pri bolnikih s kroničnim vnetjem prostate pogosto ugotavljamo znižane vrednosti cinka. Ob njegovem pomanjkanju se tudi zmanjša število semenčic v semenski tekočini.
Moderna prehrana običajno ne zadosti dnevnim potrebam organizma po cinku, ki je pri odraslem moškem 11 mg dnevno. Verjetno ne jeste vsak dan ostrige, ki so glavni izvor cinka saj z enim obrokom dobite kar 3 mg, zato si lahko pomagate s tabletami. Pomembno je vedeti, da v črevesni sluznici cink tekmuje za prehod v kri z železom, zato lahko dolgotrajno jemanje cinka privede do pomanjkanja železa! Priporočljivo je ob rednem jemanju cinka jemati tudi železo in to 1 do 3 mg dnevno.
Selen
SELEN (Se) je mineral, ki ga v telesu najdemo le v sledeh. Naše telo ga rabi za proizvodnjo encima glutation peroksidaze, ki je del obrambnega sistema v telesu in skupaj z E-vitaminov čuva celične ovojnice pred škodljivim delovanjem prostih radikalov.
Ta opis je res nekoliko zapleten, zato naj povem bolj preprosto. Selen ima zelo pomembno vlogo pri preprečevanju nastaka različnih oblik raka, tudi raka prostate. Dnevna potreba po selenu je približno 55 mcg.
V prehrani ga največ najdemo v mesu, morskih sadežih, polnozrnatem kruhu, brazilskih oreških, nerafiniranem rižu, česnju, repi, ječmenu in pomarančnem soku. Količina selena v hrani je odvisna predvsem od tega, koliko ga je v zemlji na kateri plodovi zrastejo.
Študije na Kitajskem so pokazale, da so imeli prebivalci, ki so živeli na področjih kjer je bilo v zemlji pomanjkanje selena, pogostejše različne vrste raka kot ostali prebivalci. Najpomembnejša študija je bila narejena v Ameriki. Začeli so jo leta 1983 na 1312 prostovoljcih. Polovica je dobivala 200 mcg selena dnevno, druga polovica pa placebo tablete (niso vedeli da ne dobivajo selena). Rezultati so bili presenetljivi, saj je bilo v skupini, ki je jemala selen kar za 66% manj raka prostate, za 50% manj raka črevesa in za 40% manj raka pljuč. Pri raku kože pa presenetljivo ni bilo razlik.
Na tem mestu bi omenil še enega od zelo pomemben členov v verigi borcev proti rakavim obolenjem. To je vitamin E.
Vitamin E
Vitamin E je antioksidant, ki preprečuje uničujoče delovanje prostih radikalov na celično ovojnico. Deluje v lipidih (oljih in maščobah). Obstojajo določeni dokazi, da vitamin E preprečuje nastanek nekaterih oblik raka.
Dnevna doza vitamina E se izraža v miligramih alfa-tokoferola (ena od oblik vitamina E). Alfa-tokoferol je lahko v naravni obliki vitamina E, ali pa v obliki sintetičnega vitamina E, v katerem pa je velika količina alfa-tokoferolola neaktivna. Zato morate sintetičnega jemati vsaj dvakrat več od naravnega, da zadostite dnevnim potrebam. Obstojajo tudi druge oblike, kot so beta-, delta-, gama-tokoferol, ki se nahajajo predvsem v hrani. Prav gama-tokoferol je najpomembnejši pri preventivi raka prostate.
Priporočljiva dnevna doza vitamina E je za odrasle ženske in moške 15 mg. Oznake na stekleničkah ponavadi kažejo doze vitamina E v internacionalnih enotah (IU). Pri naravnem vitaminu E predstavlja ena IU 0,67 mg, pri sintetičnem pa 0,45 mg alfa-tokoferola.
V hrani ga najdemo predvsem v nenasičenih raslinskih oljih, semenih, oreških in polnozrnatih proizvodih.
Priporočilo moškim
Preventiva raka prostate je v izogibanju določenim vplivom okolja in prehrani za katero vemo, da lahko povzroči raka prostate. Praktično nemogoče je vsak dan zaužiti takšno količino raznovrstne prehrane, ki bi nam zagotovila zadosti učinkovin za zaviranje BHP. Zato imamo na razpolago dodatke k prehrani v katerih so te snovi zbrane v količini, ki je potrebna za dnevni vnos.
Obstoja še veliko drugih rastlin, sadežev ali zelenjave, katerih izvlečki imajo zdravilno moč. Opisali smo tiste, ki so najbolj povezani z preprečevanjem ali lajšanjem težav ob benigni hiperplaziji prostate.
Še enkrat je potrebno poudariti, da dodatki k prehrani nikakor ne morejo nadomestiti zdravila, ki vam jih je predpisal zdravnik za zdravljenje že ugotovljene bolezni prostate. Dodatke k prehrani lahko jemljejo samo moški pri katerih še ni bila, ob rednih preventivnih pregledih, ugotovljena bolezen prostate in želijo na prostato delovati preventivno.
Naravna preventiva
