ANDROPAVZA

“Kriza srednjih let – mit ali resnica” – pogosto slišana fraza pri moških med 40 in 45. letom, predstavlja prehodno obdobje, ki ga imenujemo tudi »drugo otroštvo.”

To je obdobje  tako imenovane andropavze ali moške menopavze, saj se simptomi pojavijjo v času nižanja moških hormonov imenovanih androgeni.

Hormonske spremembe so fiziološke pri vseh moških. Pri nekaterih so simptomi bolj izraženi, pri drugih manj.

Je sestavljen iz štirih komponent:

Glavni hormonski nadzor je v hipotalamusu kjer se sintetizira gonadotropin-releasing hormon (GnRH), ki se v enakomernih intervalih izloča v kri. Tako je vspostavljena hipotalamo-hipofizna pot. Izločanje GnRH kontrolirajo številni nevrotransmiterji, kot so norepinefrin, dopamin in endorfini. GnRH kontrolira intervalno izločanje dveh gonadotropinov v hipofizi. Luteinizirajočega hormona (LH) in folikel stimulirajočega hormona (FSH). LH je odgovoren za produkcijo in izločanje testosterona iz Leydigovih celic testisov, FSH pa je stimulator spermiogenze.

Testosteron cirkulira v krvi v različnih oblikah. Lahko je vezan na albumine ali globuline (SHBG sex hormone-binding globuline) in kot tak označen kot »vezani testosteron«. V taki obliki  je najmanj aktiven. V krvi pa tudi cirkulira v prosti, nevezani obliki, ki je najbolj hormonsko aktivna oblika.

Učinek testosterona je lahko direkten na tarčnih organih, preko receptorjev za testosteron, lahko pa je pretvorjen v dva aktivna metabolita – dihydrotestosteron (DHT) s pomočjo encima 5-alfa reduktaze ali estradiol s pomočjo aromataze. 

Testosteron skupaj z metaboliti predstavlja androgene. Kot skupina steroidnih hormonov, stimulirajo razvoj primarnih in sekundarnih spolnih znakov moškega (puberteta, globok glas, rast dlak…).

Vzrok andropavzi  je torej nižanje koncentracije testosterona. Nivo testosterona začne upadati z leti po končani puberteti. Nižanje koncentracije je po 30. letu približno za 1% letno. Povezano je s celim nizom fizioloških sprememb povezanih s staranjem. Te so zmanjšanje libida, zmanjšano število spolnih odnosov, motnje erekcije, neplodnost, spremembe v telesni konstituciji, manjši telesni in obrazni poraščenosti in osteoporozi. Andropavza je torej obratni proces od pubertete.

Pojavijo pa se lahko tudi psihične spremembe. Anksioznost, zmedenost, depresija in utrujenost so pogosteje prisotni pri moških z nižjo koncentracijo testosterona. Začetne znaki andropavze pri moških se pojavijo po 40-45 letu starosti, močneje izraženi pa postanejo po 50 letu.

Dva dejavnika lahko vplivata na hipogonadizem moškega v zrelih letih. Prvi je rahlo zmanjšanja produkcija testosterona in drugi je nekoliko povečana koncentracija vezanega testosterona na albumine in globuline plazme (SHBG).
Analiza semena pri starejših moških pokaže znižano število spermijev, povišano ali zmanjšano gobljivost, in povečano število defektnih spermijev. Ta odkritja govorijo v prid določeni stopnji okvare testisov.
Ni dokazane medsebojne odvisnosti med koncentracijo serumskega testosterona in seksualno aktivnostjo. Zato se razmišlja, da znižana koncentracija testosterona ni razlog za zmanjšano spolnost v starosti in hipogonadizem kot tak ni vzrok motnjam erekcije.

Prav zaradi teh dognanj, nadomeščanje testosterona pri starejših moških,  naj nebi popravilo erektilne funkcije. Po drugi strani pa so študije dokazale, da so imeli moški z večjo seksualno aktivnostjo, višjo plazemsko koncentracijo testosterona, kot tisti z manj seksualne aktivnosti. Četudi se povezuje zmanjšana koncentracije serumskega testosterona s spolno aktivnostjo, so bolj pomembni ostali dejavniki, ki so ob tem prizadeti. Na prvem mestu psihološki, nato socialni pa tudi zdravstveni (kardivaskularni).
Še vedno ni popolnoma jasno, ali je smiselno dodajanje testosterona v andropavzi ali ne.
Pri večini moških se padec testosterona ne kaže enako kot pri ženskah padec estrogenov. Vročični navali (valunge) se pri moških redko srečajo. Običajno jih vidimo le pri moških s spopolno izgubo testosterona (nedelovanje gonad, težave z hipofizo, maksimalna androgerna blokada ob zdravljenju raka prostate). 

Številne raziskave so iskale mehanizme ki privedejo do zmanjšanega izločanje testosterona z leti. Predlagane so bile naslednje teorije: